MOŽGANI NAJSTNIKOV

Ko otrok vstopi v najstniško obdobje, njegovi možgani začnejo obdobje rasti in velikih sprememb. Te spremembe vplivajo na njegovo razmišljanje, vedenje, čustvovanje. Če starši razumejo ta proces, lahko veliko lažje pomagajo svojemu otroku pri zdravem razvoju ne samo njegovih možganov, ampak tudi pri razvoju njegove samopodobe, osebnosti.

Razvoj najstniških možganov

Naši možgani se nenehno spreminjajo. Velik, intenziven razvoj pa poteka v dveh obdobjih. Prvo obdobje je obdobje do otrokovega 6 leta, ko njegovi možgani dosežejo velikost 90 – 95% možganov odraslega. Toda ne glede na velikost, otrokovi možgani še vedno potrebujejo veliko preoblikovanja, prestrukturiranja, da bodo lahko delovali tako kot možgani odraslih.

Obdobje adolescence je drugo obdobje intenzivnega preoblikovanja možganov, ki se začne okrog 11 leta in nadaljuje vse do srednjih dvajsetih let. Nekatere spremembe se zgodijo pred puberteto, nekatere se nadaljujejo dolgo po tem. Spreminjanje možganov je odvisno od starosti, hormonskih sprememb, izkušenj, družinskih vzorcev. Čeprav se možgani najstnikov razvijajo približno na enak način v enakem obdobju, je vsak najstnik posameznik zase, zato obstajajo razlike med najstniki ter razlike v tem, kaj to obdobje prinese za vsakega izmed njih.

Notranjost najstniških možganov

Kot smo že omenili je adolescenca čas pomembne rasti in spreminjanja – v možganih se dogajajo pomembna »gradbena dela«. Zgrajene nevronske povezave v razmišljanju in procesiranju, ki niso bile velikokrat uporabljene, v otrokovih možganih umirajo. Obenem pa se druge povezave, ki jih možgani nenehno uporabljajo, krepijo. Na ta način se deli možganov specializirajo in postajajo bolj učinkoviti – po principu »uporabi ali izgubi«.

Tako imenovano sinaptično odstranjevanje (»prunig«) se začne v zadnjem predelu možganov, v prednjem delu t. i. prefronatalnem korteksu se preoblikuje najkasneje (v zgodnji odrasli dobi).

Vse te spremembe se odražajo v doživljanju in delovanju najstnikov.

1. Najstniki pridobivajo nove sposobnosti razmišljanja.

Možgani v najstniškem obdobju postajajo bolj povezani in bolj učinkoviti pri procesiranju. Razvija se abstraktno mišljenje in sposobnost sprejemanja odločitev, na katerega pa imajo v tem obdobju velik vpliv čustva, zato so najstniki nepredvidljivi, tvegajo, sprejemajo hitre in nepremišljene odločitve, ki velikokrat lahko povzročajo ne malo težav, predvsem pa zmede in  slabe volje.

2. Najstniki doživljajo močna in intenzivna čustva.

Spremembe v limbičnem delu možganov, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju spominov in čustev, skupaj s hormonskimi spremembami omogočajo, da so najstniki impulzivni in lahko zelo intenzivno ter močno doživljajo nihanja razpoloženja: bes, agresijo (tudi samoagresivno vedenje), vznemirjenje in spolno privlačnost. Najstniki tekom adolescence pridobivajo sposobnost procesiranja čustev, sposobnost interpretiranja namenov in čustev drugih, zato nihanja v razpoloženju s časoma postajajo manj ekstremna ter bolj predvidljiva.

3. Najstniki tvegajo.

Pri sprejemanju odločitev, reševanju problemov najstnikom pomaga amigdala (organ v limbičnem delu možganov), ki je povezana s čustvi, impulzi, agresivnostjo in impulzivnim, instiktivnim vedenjem, saj se sprednji del možganov (prefronatlni korteks), ki je odgovoren za sprejemanje odločitev, načrtovanje, razmišljanje o posledicah, reševanje problemov, nadzorovanje impulzov, v možganih spreminja najkasneje. Povedano enostavneje: sistem za zaviranje se vzpostavi najkasneje, zato imajo najstniki velikokrat težave, da bi razmislili ali je pametno nekaj narediti ali ne, in se ustavili.

4. Vrstniki postanejo zelo pomembni.

Vrstniki v puberteti postanejo pomemben del najstnikovega življenja. Abstraktno mišljenje namreč omogoča, da najstnik sebe vidi, doživlja iz perspektive drugega zato sprejetost s strani prijateljev postane pomembna. V družbi prijateljev se najstnik uči spretnosti kot so: pogajanje, sklepanje kompromisov, skupno načrtovanje – uči se spretnosti odraslih. Poleg tega vrstniško sprejemanje za najstnikove možgane predstavlja »veliko nagrado, zato najstniki več tvegajo, ko so v družbi vrstnikov.

5. »Jaz sem središče vesolja«.

Hormonske spremembe v puberteti vplivajo ne samo na možgane, ampak tudi na doživljanje ter dojemanje sebe. Raziskave kažejo, da se zaradi hormonov okrepi občutek samozavesti, osredotočenosti nase,  občutek biti v središču pozornosti in tudi občutek avtonomije. Najstniki sebe prvič dojemajo kot posameznika v svetu, ne samo kot del družine in šolskega okolja. Pojavijo se vprašanja kot so: kdo sem, kakšna oseba želim biti, v kakšnem svetu želim biti? Dokler so možgani ne razvijejo dovolj, so odgovori na takšna in podobna vprašanja enostranska, z razvojem pa postajajo kompleksni.

Vse te spremembe vplivajo na to, da obdobje najstništva ni enostavno. Ne za otroka, ki odrašča in razvija svojo identiteto ter velikokrat tudi ne za starše.

Kaj lahko starši naredite v času adolescence za svojega otroka? Bodite starši svojemu otroku. Kot vsi otroci se tudi najstniki ranljivi, čeprav včasih še zdaleč ne dajejo takega vtisa. A najstniki potrebujejo starše. Starše, ki so dosledni, enotni in znajo ter zmorejo postavljati meje, zato da »gradbena dela« v možganih potekajo varno in zdravo.

dr. Klaudija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka