KAJ ZASTRUPLJA IN UNIČUJE ODNOS?

Konflikti so sestavni del odnosov. Noben odnos se jim ne more izogniti. Štirje načini komunikacije in spremljajoče vedenje, ki jih partnerji uporabljajo v stresnih situacijah,  pa medsebojno povezanost in odnos močno zastrupljajo, na dolgi rok pa odnos tudi uničijo. Dr. John Gottman jim pravi tudi štirje jezdeci apokalipse, ker so natančni pokazatelji težav v odnosu in napovedujejo konec odnosa, če se v odnosu nič ne spremeni.

Čeprav so neke vrste ščit oz. samoobramba pred bolečino in strahom, onemogočajo konstruktivno komunikacijo in reševanje zapletov, rast, uničujejo povezanost in čustveno varnost, ustvarjajo  nezaupanje, negativna čustva, ter razvrednotijo enega ali oba partnerja.

In kaj uničuje odnos?

Kritiziranje

Pri kritiziranju gre za napad na partnerjeve osebne ali karakterne lastnosti, dokazovanje, kdo ima in kdo nima prav, dajanje krivde z uporabo posploševanja: npr. ti vedno, ti nikoli, zakaj vedno/nikoli, zakaj si takšen?

Prevladati nad partnerjem s kritiziranjem, z dajanjem krivde, je poskus ustaviti partnerja, da nas ne bi ranil, ali da bi nas razumel, slišal v naši bolečini. Težava pa je, da kritiziranje vedno izzove najprej obrambno držo drugega, ker namiguje na to, da je z njim nekaj narobe. Če drugega napadamo, ga ponižamo, s tem pa izgubimo sogovornika, saj nam ne more dati najboljšega dela sebe. Ne moremo pričakovati, da bomo dobili razumevanje, sočutje, če drugega poteptamo in razvrednotimo.

Obramba in prevzemanje vloge žrtve

Obramba je po navadi odgovor na kritiziranje. Ob tem se ljudje počutimo napadeno in krivo, doživljamo, da se nam dogaja krivica in si želimo, da se napadanje čim prej konča. Pri tem lahko uporabimo več načinov branjenja:

• ponavljanje svojega mnenja, ne da bi bili pozorni na to, kaj partner govori;
• obtoževanje drugega – zakaj pa ti nisi tega naredil;
• iskanje izgovorov – to ni moja krivda, veš, koliko pa jaz delam …;
• nestrinjanje – to ni res, ti si tisti …;
• strinjanje DA, ampak – ja, toda ti si tisti …;
• tarnanje – to ni pravično.

Nenehno izgovarjanje in izmikanje partnerju sporoča, da ga ne slišimo in ne jemljemo resno. Je vedenje, ki nosi, podobno kot kritiziranje, a na bolj skrit način, sporočilo – problem nisem jaz, ampak ti. Gre za izogibanje prevzemanja odgovornosti za lastno vedenje. S tem, ko branimo sebe z izmikanjem, tudi če nas drugi kritizira, ignoriramo drugega in poslabšujemo komunikacijo.

Prezir

Dr. Gottman pravi, da je prezir žveplena kislina za odnos, ki zelo hitro uničuje odnos. Gre za niz oblik vedenja, ki sporočajo prezir, gnus. Primarno gre za neverbalno vedenje: telesna govorica (obračanje oči, vihanje nosu ipd.) in ton glasu, lahko pa so tudi izrečene besede, ki sporočajo posmeh, sarkazem, piker humor, norčevanje. To vedenje ne vodi k reševanju konfliktov, ampak jih poglablja, ker vedno vključuje nespoštovanje, postavljanje drugega v podrejeni položaj in pomanjkanje sočutja. Prezir nosi sporočila, kot so: s tabo je nekaj narobe, ne računam nate, ti si manj kot jaz. Če zavzamemo stališče, da smo boljši od drugega, pomeni, da mnenja drugega ne vzamemo resno in smo tudi veliko manj pripravljeni videti situacijo iz njegove perspektive. Poleg tega prezir uničuje spoštovanje in občudovanje drugega, ki je nujno potrebno, da v odnosu lahko rastemo.

Raziskave kažejo, da partnerji, ki drug drugemu izkazujejo prezir, pogosteje zbolevajo za različnimi boleznimi kot partnerji, kjer je v odnosu prisotno spoštovanje.

Kamniti zid: molk, umik, hladna distanca, mrtva tišina, spreminjanje teme pogovora.

Molk in/ali umik je način izogibanja konfliktom, ki nosi navidezno varnost za tistega, ki molči, se umika, za tistega pa, ki ostane, predstavlja  čustveno nevarnost in negotovost, saj ga pusti samega in brez vedenja, kaj molčeči/umikajoči se partner misli, čuti, namerava. Poleg tega je partner, ki ostaja, prepuščen ugibanju, razvijanju svojih scenarijev, negotovosti in nemoči, saj ne more ničesar narediti, ker ne ve, kaj naj bi naredil, da bi se vzdušje v odnosu spremenilo. Molk in/ali umik je čustveno nasilje nad partnerjem, ker pušča partnerja samega.

Če oba partnerja uporabljata ta način, gre za zamerljivo složnost z namenom izogibati se konfliktom za vsako ceno. Partnerja sta pripravljena narediti vse, kar se da (potrpeti, spreminjati temo pogovora ipd.), da se le izogneta konfliktnim situacijam.

Če ste prepoznali, da se kateri izmed načinov strupene komunikacije pojavlja v vašem odnosu, lahko to spremenite. Vsak dan je nova priložnost. Vsakokrat, ko nekaj poveste svojemu partnerju, imate možnost izbire, pravi Gottman. Lahko poveste nekaj, kar bo vplivalo blagodejno na odnos in ga negovalo, ali kar bo odnos ranilo. V slednjem primeru se zavedajte, da lahko zmagate posamezno bitko, toda pazite, da ne izgubite odnosa.

dr. Klaudija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka