PRAVILA ZA LOČENE STARŠE

Pravila za ločene starše so sestavljena na podlagi doživljanja in poročanja otrok. Bolj starši zmorejo slediti danim smernicam, pravilom, bolj pomagajo svojim otrokom zaživeti življenje po ločitvi in delati v njihovo največjo korist.

Draga mama in oče, sem samo otrok, zato vaju prosim …

1. Ne govorita slabo drug o drugem.

(To mi povzroča občutke razdvojenosti in vzbuja slabe občutke o sebi.)

2. Ne govorita slabo o prijateljih in sorodnikih drug drugega.  

(Pustita mi, da imam rad, četudi vidva nimata.)

3. Ne govorita o ločitvi, preživnini in o stvareh, ki jih morate vedeti odrasli, v moji prisotnosti.

(To mi povzroča občutke krivde in občutke slabosti. Ne vpletajta me v to!)

4. Ne vzbujajta mi občutkov krivde, ko se imam lepo z enim od vaju.

 (To povzroči, da se bojim govoriti o sebi, svojih občutkih, doživljanjih.)

5. Ne preprečujta mi obiskov, stikov, telefonskih pogovorov z drugim staršem.

(To me zelo vznemirja.)

6. Ne prekinjajta mojih trenutkov takrat, ko sem pri drugem staršu s prepogostim klicanjem ali z načrtovanjem različnih dejavnosti, ko preživljam čas z njim.

(To mi je stresno, ker je moj čas z vsakim od vaju nekaj posebnega.)

7. Ne prepirajta se vpričo mene ali po telefonu, ko lahko slišim.

(To mi obrača želodec.)

8. Ne prosita me, da vohunim, ko sem pri drugem staršu.

(To mi povzroča občutke, da sem nelojalen in neiskren.)

9. Ne prosita me, da imam skrivnosti pred drugim staršem.

(Skrivnosti me delajo tesnobnega.)

10. Ne sprašujeta me o življenju drugega starša in o skupnem preživetem času s staršem.

(To mi je neprijetno. Dopustita, da vama jaz povem, če želim/hočem.)

11. Ne nalagajta mi besednih ali napisanih sporočil, ki jih naj predam drugemu staršu.

(Skrbi me, kako bo drugi starš odreagiral/se odzval. Vidva pokličita drug drugega, se obvestita po elektronski pošti, sms-sporočilu.)

12. Na krivita drug drugega za ločitev ali stvari, ki niso bile dobre v vajinem življenju.

(To je res grozno. Želim vaju braniti pred napadi. Včasih mi je žal za vaju in vaju želim zaščititi. Želim si samo biti otrok, zato prosim, prosim … ne postavljajta me vmes med vaju!)

13. Ne iščita v meni podpore za vajine čustvene potrebe in ne obravnavajta me kot odraslega.

(To mi povzroča veliko preveč stresa. Prosim poiščita si prijatelja ali terapevta za pogovarjanje.)

14. Ne ignorirajta se in se ne izogibajta, ko sta prisotna na mojih šolskih ali obšolskih dejavnostih.

(To me žalosti in sramoti. Prosim, obnašajta se kot starša in bodita prijazna drug do drugega, tudi če samo zaradi mene.)

15. Ne uporabljajta krivde za izvajanje pritiska, da bi vaju imel bolj rad, in ne sprašujta, kje bi rajši živel.

(Nikoli ne bi smel izbirati med vama. Oba vaju imam rad.)

16. Dovolita mi, da vzamem svoje stvari v moj drugi dom, če jih lahko prinesem nazaj.

(V nasprotnem primeru se počutim obravnavanega kot lastnina, ne pa kot otrok.)

17. Pogovarjajta se redno – tedensko, zato da bo lažje zame.

(Ko se ne pogovarjata, se počutim zmedenega.)

18. Ob posebnih priložnostih (rojstni dan, materinski/očetovski dan …) mi pomagajta narediti ali kupiti čestitko/vizitko za drugega starša.

(Dokler ne bom starejši, bom pozabil na posebne priložnosti, in potem me je sram.)

19. Zavedajta se, da imam dva domova, ne samo enega.

(Ni pomembno, koliko časa preživim drugje.) 

20. Dovolita mi, da vaju imam oba rad in da vaju oba lahko vidim tako pogosto, kot je mogoče. Bodita fleksibilna, tudi če ni vse po urniku.

Hvala. Vajin ljubeči otrok!

Xxxx

dr. Klaudija Ferčak

Vir: Povzeto in prevedeno po Boyan and Termini (1997, 2004, 2019). The Cooperative Parenting and Divorce: Parent Guide to Effective Coparenting. Divorce Rules for Parents.