Biti ženska

Biti ženska v današnjem svetu je velikokrat vse prej kot lahko. Družba, mediji javnega obveščanja nam vsak dan ponujajo, in velikokrat celo vsiljujejo, številne podobe o tem, kaj je lepa ženska, kakšno lepo telo, kaj vse bi morala prava ženska biti, narediti, da bi bila sprejemljiva, privlačna in popolna v vseh vlogah, ki jih živi. Veliko žensk je zaradi tega v vsakdanjem življenju razpetih med pričakovanji in realnostjo, ki se kaže na eni strani v občutku, da niso dovolj: »nisem dovolj lepa, suha, prijazna, pametna, dovolj dobra mama, partnerka …«, po drugi strani pa so preveč: »preveč občutljiva, odločna, imam preveč potreb, preveč kompliciram …«

A kaj pomeni biti ženska? Kaj se skriva v naravi ženske?

Rojstvo ženske

Dolgo časa je prevladovalo mnenje, da razlike v vedenju med spoloma obstajajo zaradi socialnih dejavnikov – vzgoje. Mnogi so zagovarjali mnenje, da se deklice obnašajo drugače kot fantki in obratno, ker starši vzgajajo drugače deklice kot fantke. Danes čedalje več raziskav potrjuje, da so razlike vpisane v našo naravo, v naše telo, v možgane. Iz teh razlik izhaja tudi to, da deklica, in kasneje ko odraste, ženska drugače zaznava, doživlja svet, čustvuje, deluje v odnosih in v svetu ter ima drugačne prioritete kot moški.

Ženska narava se začne odkrivati v prvih letih življenja. Deklice se rodijo z zanimanjem za odnose, za čustvene izraze ter sposobnostjo njihovega prepoznavanja (intuicijo) in posredovanja (čustvenega izražanja), zato jim je čustven svet blizu in so bolj pozorne na odzivanje, odobravanje drugih. Iz teh odzivov razbirajo pomen o sebi ter gradijo svojo samopodobo. Vprašanje: »a sem lepa«, »a sem vredu« je zato, lahko bi rekli, temeljno vprašanje, ki spremlja žensko celo življenje. Kot majhna punčka ga s pogledom ali odkrito verbalno zastavlja staršem, kot odrasla ženska pa velikokrat posreduje bolj prikrito (»kaj naj oblečem«, »sem se zredila«) v ostalih odnosih, posebej v partnerskem. In odgovori, ki jih dobiva na to vprašanje zaznamujejo njen odnos do sebe.

Odnos mama – hči

Odnos mama hčerka je poseben odnos in je lahko eden najlepših, najbolj zadovoljujočih, ali pa najbolj boleč odnos vseh odnosov.

Mama pripada skrivnostnemu klubu žensk v katerega bo vstopila deklica, ko bo začela odraščati. Mama je tista, ki hčerko vpelje v ta klub in ji bolj ali manj uspešno posreduje pravila, ki veljajo tam. Pravila kot so: kaj lahko čuti kot ženska, česa ne sme, kako poskrbeti zase, kaj sme kot ženska pričakovati od drugih, posebej od moških, kaj vse mora  potrpeti in kdaj lahko/mora iti vstran, ker ni varno … To je proces, in mama to naredi z besedami, še veliko bolj pa z držo, načinom, kako sama živi svojo ženskost. Hčerka opazuje mamo v odnosih z drugimi in v odnosu do sebe ter se uči od nje.  Če je mami biti ženska v breme, potem bo tudi hčerki težje posredovala sporočilo, da je biti ženska nekaj lepega, posebnega, enkratnega. Če mama ne zna poskrbeti zase: za svoje telo, svojo varnost npr. v nasilnem odnosu, bo tudi hčerki težje to narediti. Če pa se mama veseli svoje ženskosti, zna poskrbeti zase, se bo tudi hčerka naučila, da to sme narediti zase. Mama je torej prvi model ženskosti in najbolj zaznamujoč model ob katerem hčerka odkriva, kaj pomeni biti ženska.

Odnos oče – hči

Podobno kot mama ima tudi oče pomembno vlogo v hčerinem življenju. Oče bo postal merilo sveta moških, saj je prvi moški v njenem življenju, ki ga bo imela rada. Je tudi prvi moški, ki bo dal  odgovor na vprašanje »a sem vredu«. Očetova vloga je zato bistvena za  hčerkino identiteto – trden občutek zase, samospoštovanje na vseh ravneh (telesni, čustveni, kognitivni …) ter zaupanje, medtem ko je mamina vloga bistvena za žensko identiteto in čustvovanje. Poenostavljeno napisano: oče bo dal odgovor, če/a sme biti, mama pa kakšna sme biti (kot ženska).

Prisoten, skrben in odgovoren oče bo hčerki posredoval model odgovornega, skrbečega moškega, ki poskrbi za družino, hkrati pa bo hčerka dobila izkušnjo, da je tam nekdo, ki jo sprejema, vodi, ona pa se lahko nanj zanese in mu zaupa. Tako se bo hčerka ob očetu učila zaupati, ljubiti, biti iniciativna, postaviti meje in se učila reči ne.

Ob negotovem, nepredvidljivem, odsotnem očetu se vsega tega ne more naučiti in bo v svet šla manj gotova vase in manj pripravljena ter opremljena na izzive.

Žensko telo

Žensko telo je kljub spremenljivim hormonom zanesljiv vir in instrument njenega čustvenega doživljanja. Pomeni, da njeno telo pove, kaj čuti: jezo, strah, dvom … Če sebe in svojo telo ženska vzame zares, ga posluša, lahko postane skoraj nezmotljiva, ko pa svoje telo »pohodi«, v najslabšem primeru lahko tudi zboli, v manj slabem pa zaradi tolaženja s hrano pridobi kakšen kilogram. Žensko telo ima svoj ritem, ki je uglašen na mesečni ciklus. Ne samo da telo živi ta ritem,  s tem ritmom diha tudi mentalni in čustveni svet, saj se z naraščanjem in upadanjem hormonov spreminja razpoloženje, čustvena odzivnost, kritično razmišljanje, učinkovitost in pripravljenost, besedno izražanje … Vsak mesec ženska prehodi ta ciklus in bolj pozna svoje telo, svoj ritem, bolj lahko živi svojo ženskost, saj lahko bolj poskrbi zase, za svoje telesne, čustvene potrebe, ki jih ima v določenem obdobju svojega ciklusa. Ko npr. ženska ve, da je v zadnjih dneh ciklusa bolj občutljiva in kritična do vsega, bo bolj prizanesljiva do sebe, saj bo vedela, da si je tudi po zaslugi hormonov v teh dneh manj všeč.

Ženska v odnosu

Biti ljubljena, slišana, spoštovana, sprejeta in razumljena v svojih čustvih, telesu, razmišljanju, biti lepa, edina in posebna nekomu, biti sogovornica in soustvarjalka projektov (in ne eden od projektov), so najgloblja hrepenenja, ki jih nosi vsaka ženska. In to išče v odnosih.

Odnosi za žensko pomenijo izkušnjo, ki jo mora deliti z drugim, zato se bo ženska počutila varno in sprejeto v odnosu takrat, ko ob njej moški, ki je emocionalno dostopen, pripravljen poslušati, spoštljiv in razumevajoč do tega, kar doživlja, iskren, zaupanja vreden, pristen.

Vsakdanjem življenju je to lahko ideal, ki se mu bolj ali manj približujemo. Slednje, če ženska v odnosu dobiva sporočila, da preveč komplicira, je zahtevna, ima preveč potreb, ali ko je spregledana, zanjo ni časa, doživi umik sogovornika. V vseh naštetih primerih jo boli, ker ji sporočajo, da »ni vredu«, v odnosu pa ostaja sama in na dolgi rok čustveno umira.

Ko to vemo, lahko razumemo, zakaj žensko tako globoko rani prevara. Ob prevari namreč doživi svojo največjo bolečino in najgloblje strahove;  nesprejetost, zavrženost, zamenjanost.

Biti lepa ženska – veseliti se svoje ženskosti

Biti lepa ženska. Kako je to težko biti in verjeti ob gledanju lastnih fotografij, svojega telesa, ob vprašanju o starosti, ko je naporen dan in nič ne gre po načrtih, ko je stanovanje nepospravljeno, ko otroci potrebujejo/zahtevajo svoje, in v partnerskem odnosu ne gre najbolje.

A čisto vsaka ženska poseduje lepoto. Lepoto, ki je njej lastna in odkriva samo bistvo tega, kar je. Lepoto s katero lahko očara, ljubi, umirja, skrbi, neguje … Takrat ko je pristna, resnična v vsem, kar je. V svojem telesu, čustvih, ki jih premore, doživljanju, ko se vsakič znova zave, da je vse to del nje in da je prav zaradi tega enkratna, posebna.

dr. Klaudija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

(Kako biti ženska. ABC Zdravja, let. 4, št. 5, str. 72-73.)