Nezvestoba
Nezvestoba je ena najtežjih bolečih izkušenj za partnerja in za odnos. Njene posledice je mogoče čutiti na vseh ravneh posameznikovega, partnerskega in družinskega življenja. Nezvestoba udari v same temelje odnosa: spoštovanje, zaupanje, iskrenost, in jih uniči. Vse se spremeni, pa če si partnerja to priznata ali ne, če govorita o tem ali ne. V nadaljevanju bomo pogledali nekaj zmotnih prepričanj in dejstev o nezvestobi.
1. Nezvestoba uniči odnos.
Do neke mere je to res. Odnosa – takšnega, kot je bil – ni več in ga ne bo. A mnogo parov po razkritju nezvestobe želi zgraditi nov odnos. Ne nazadnje imajo skupno zgodovino (včasih več desetletij skupnega življenja), skupno gospodinjstvo, po večini tudi otroke, skupne finance. In kljub nezvestobi med partnerjema lahko še obstajajo čustva, navezanost, navajenost na skupno življenje in reševanje vsakdanjih obveznosti.
2. Nezvestoba lahko izboljša odnos.
Nezvestoba ne more izboljšati odnosa. Nosi bolečino, nezaupanje, občutke izdajstva, krivde, občutke negotovosti, sramu … Je uničujoča za odnos, lahko pa pokaže na šibke točke oz. težave v odnosu. V primerih, kjer se oba partnerja zavežeta, da se bosta trudila rešiti odnos in začneta spoznavati sebe, odkrivati vzroke za nezvestobo, reševati težave ter spreminjati dinamiko v odnosu, ki je pripeljala do nezvestobe, lahko zgradita drugačen partnerski odnos. Spremembe lahko odnos postavijo na druge temelje, ga okrepijo in poglobijo. Zahteva pa okrevanje po nezvestobi veliko garanja in pripravljenosti obeh partnerjev delati na odnosu in sebi. Več dejavnikov vpliva na uspešnost parov pri okrevanju odnosa po nezvestobi, in sicer: kakovost odnosa pred razkritjem nezvestobe, odločitev obeh partnerjev, da poskusita znova, učinkovita komunikacija in odločitev za svetovanje, psihoterapijo.
3. Moški varajo pogosteje kot ženske.
Raziskave kažejo, da ženske varajo enako pogosto kot moški, le da zaradi drugačnih razlogov. Moški pogosteje vstopajo v zgolj spolne prevare, medtem ko ženske varajo zaradi čustvenega nezadovoljstva, odtujenosti/spregledanosti v odnosu. Poleg tega ženske čutijo več krivde, ko varajo, so pa spretnejše kot moški pri prikrivanju svoje nezvestobe.
4. Nezvestoba se zgodi v odnosu, kjer so prisotne zelo resne težave in sta partnerja nesrečna ter odtujena drug od drugega.
Popolnega odnosa ni in noben odnos ni odporen proti nezvestobi. Vsi odnosi doživljajo vzpone in padce, od obeh partnerjev pa je odvisno, kako se spoprijemata z izzivi in kako uspešno ter kje rešujeta težave: v odnosu ali zunaj njega. Nezvestoba je lahko pokazatelj večjih/globljih težav v odnosu, obstaja pa več razlogov, ki vodijo v varanje (npr. nezadovoljstvo v odnosu, spolna odvisnost, nerazrešene boleče vsebine iz preteklosti …). Ko se partnerja odločita reševati odnos, je treba odkriti te vzroke zato, da se nezvestoba ne ponavlja.
5. Partner, ki vara, v odnosu/doma ne dobiva tega, kar potrebuje (npr. razumevanja, potrditve, spolnosti …), zato vse to išče v drugem odnosu.
Nezvesti partner po navadi ne daje zadosti oz. daje premalo v odnos. Se premalo angažira na različnih področjih partnerskega, družinskega življenja – premalo razkriva svoja občutja, namene, želje, se premalo trudi za dober partnerski odnos, premalo sodeluje pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti. Kdor malo investira v odnos, tudi manj izgublja, če odnos zamenja.
6. Nezvestoba se zgodi zaradi telesne privlačnosti/spolnosti.
Velikokrat se nezvestoba zgodi, ker partner išče čustveno povezanost z drugo osebo. Včasih je emocionalna bližina dovolj in afera ne prestopi meje telesnosti. Pogosto pa emocionalna bližina tudi vodi v telesno bližino.
Afera je za nekatere privlačna. Privlačnost pa je v tem, da si v »ukradenem času« nezvesta partnerja namenjata veliko pozornosti, občudovanja, drug drugemu dajeta najboljši del sebe in se tudi potrudita po svojih močeh, kar je ob vsakdanjih obveznostih (npr. služba, otroci, gospodinjstvo) v partnerskih odnosih velikokrat težje. Pari, ki odnos začnejo graditi na nezvestobi, se zato pogosto znajdejo v težavah, ko pridejo vsakdanje obveznosti in iluzija odnosa pade.
dr. Klaudija Ferčak
