SOOČANJE S SPREMEMBAMI IN ČUSTVA

Naše življenje se je pred manj kot mesecem dni spremenilo: odhod v službo, šola, srečevanje in obiski, druženje s sorodniki, prijatelji, potovanja, izleti – vse, kar smo imeli za samoumevno in naravno, se je ustavilo. Novice o virusu, poročanje o število okuženih, navodila o skrbi za preprečevanje širjenja, omejitve, prepovedi so postale glavna tema vsakodnevnega poročanja medijev. V naše življenje so vstopile majhne in velike spremembe.

Ljudje smo bitja, ki načrtujemo, predvidevamo, imamo potrebo, čeprav eni malo več, drugi malo manj, po kontroliranju tega, kar se nam dogaja v življenju. To nam daje občutek čustvene varnosti, ki nam omogoča, da doživljamo sproščenost, umirjenost, zadovoljstvo. Ko se zgodijo stvari, ki nam vzamejo občutek, da lahko nadzorujemo in usmerjamo prihodnost, občutek varnosti izgine. Pojavijo se skrbi, negotovost, strah, tesnoba/anksioznost, žalost. Vsa ta čustva so zelo naravna, čeprav so včasih naporna, sploh ko so zelo intenzivna in globoka. A vsako čustvo se pojavi z razlogom: da nam pomaga.

Verjetno si je težko predstavljati kaj dobrega nam sploh lahko prinesejo strah, tesnoba ali žalost, ker jih ponavadi dojemamo kot manj prijetna, celo negativna čustva. Toda vsako od teh čustev ima pomembno nalogo pri uspešnem soočanju in prilagajanju na novo situacijo. 

Žalost nam pomaga sprejeti spremembe in spustiti to, česar smo bili navajeni, da se lahko ustvari prostor za nekaj novega. Čeprav so ukrepi začasni, vemo, da marsikaj nikoli več ne bo tako kot je bilo. Ne pomeni, da bo nujno slabše, bo pa drugače, bo nekaj novega. In ko doživljamo, da bo prišlo nekaj novega, se pojavita tudi strah in tesnoba, ki prineseta ogromno energije, da lahko ukrepamo in se soočimo z novo nastalo situacijo. Zdrav strah nas varuje, nam pomaga, da “tukaj in zdaj” dobro skrbimo zase ter bližnje: da si npr. umivamo roke ali držimo socialno distanco. Če strahu ne bi doživljali, bi nam bilo vseeno, kaj počnemo. Tesnoba nam pozornost in misli usmerja v prihodnost: kaj bo, kako bo, ali bomo zmogli … Čeprav so ta vprašanja težka in stresna, pa nas sčasoma usmerjajo v načrtovanje, iskanje različnih novih možnosti, rešitev, novih idej in podobnega.

Strah, tesnoba, žalost in druga spremljajoča čustva nas lahko tudi ohromijo ali izčrpajo, če nas čisto preplavljajo in popolnoma “ugrabijo”. Vsakokrat, ko so na delu zelo močna čustva, je zato zelo pomembno, da dobro in sočutno skrbimo zase. 

Pomembno je, da poskrbimo najprej za svoje telo s prehrano, ki telesa ne bo dodatno obremenjevala. To pomeni, da povečamo vnos sadja in zelenjave ter se izogibamo hrani, ki telo obremenjuje in povzroča vnetja (npr. sladkor, kofein, procesirana hrana), ter vnesemo zadostno količino tekočine, ki telo hidrira. Potrebno je poskrbeti tudi za kakovostno spanje. Če namreč spimo premalo, smo bolj razdražljivi, močneje doživljamo stvari in naši možgani lahko ustvarjajo več črnih scenarijev. Gibanje pripomore k temu, da se sprostijo mišice in da se v možganih sprostijo naravne kemične snovi, ki prispevajo k zmanjševanju tesnobe (npr. serotonin, GABA, endokanaboidi). Vzpostavitev dnevnega ritma oziroma urnika pa pomaga vzpostaviti meje in pripomore k občutku zanesljivosti. Če skrbimo za higieno telesa, ne smemo pozabiti na higieno misli. Ni nepomembno o čem razmišljamo, kaj beremo, kaj gledamo, čemu namenjamo pozornost. Vsebina lahko naše možgane umirja ali pa zelo vznemirja. Če pozornost usmerimo v pravo smer in tekom dneva s pravimi vsebinami zapolnimo, se lahko izognemo marsikateremu neprijetnemu razpoloženju.

Nenazadnje pa, ko so spremembe velike in čustva močne je pomembno, da nismo sami. Varni odnosi so prostor, kjer se lahko povežemo, odložimo skrbi in dobimo moč za nove izzive. Če bi čustva postala nevzdržna ali prenaporna pa je najboljši način, da poskrbimo zase tako, da poiščemo strokovno pomoč. Življenje se bo po tej izkušnji spremenilo, a spremenilo se bo za vse. Skupaj smo v tej izkušnji in skupaj si lahko pomagamo.

LJUDJE, KI SE V IZREDNIH RAZMERAH POČUTIJO DOBRO

Ko se v teh dneh pogovarjam z ljudmi, opažam, da se na razmere, ki so nastale zaradi pandemije, odzivamo različno. Če je bil v prvih dneh prisoten strah pred okužbo, ljudi sedaj v največji meri skrbi prihodnost glede službe, financ. Ljudje, zaposleni na delovnih mestih, ki so najbolj obremenjena zaradi nastale situacije, doživljajo stres zaradi napornih delovnikov in ločenosti od bližnjih.

Nekateri dneve izolacije učinkovito izkoristijo za urejanje stvari, ki jih niso uspeli v vsakdanjem natrpanem ritmu življenja: npr. pospravljanje, čiščenje stanovanja, urejanje nedokončanih službenih zadev, ali namenijo več časa sebi in hobijem.

In so ljudje med nami, ki se v dani situaciji počutijo dobro in lahko doživljajo zadovoljstvo, če ne celo srečo. Dr. Jonice Webb piše, da to niso sebični ljudje, ampak večinoma zelo skrbni, ki potrebe drugih postavijo pred svoje. 

Webbova našteva 7 razlogov, zakaj se nekateri lahko počutijo dobro.

1. Ljudje, ki doživljajo, da v življenju nenehno nekaj zamujajo, medtem ko drugi živijo polno in vznemirljivo življenje, se v času osamitve lahko bolj sprostijo, ker doživljajo, da je situacija za vse enaka in nič ne zamujajo.

2. Ljudje, ki se počutijo – čutijo, da se lahko zanesejo nase, ker v otroštvu niso dobili izkušnje čustvene podpore in so se naučili življenjske ovire ter izzive premagovati sami.
3. Ljudje, ki so jih izkušnje v otroštvu pripravile na nepredvidljivost, negotovost, kaotičnost.
4. Ljudje, ki so v vsakdanjem življenju otopeli, in to izkušnjo, čeprav ni prijetna, doživljajo kot nekaj vznemirljivega. 
5. Ekstremno introvertiranim ljudem je situacija lažja, ker se ni potrebno prilagajati na izzive okolice, ampak se je okolica prilagodila njim. 
6. Ljudje, ki se v življenju soočajo s težkimi preizkušnjami, se v upočasnjenem ritmu življenja lahko nekoliko čustveno odpočijejo.
7. Ljudje, ki anksiozno skrbijo in jih situacija ni presenetila, ker so bili pripravljeni, da se bo nekaj zgodilo. 

Ne glede na to, ali smo se v kateri skupini prepoznali ali ne, vsak od nas se na enkraten način sooča z enkratno situacijo. Čustev ne moremo izbirati in ni prav ali narobe, če nekaj čutimo. Lahko pa se marsikaj naučimo o sebi, če čustvom prisluhnemo.

dr. Klaudija Ferčak 

Vir: https://blogs.psychcentral.com/childhood-neglect/2020/04/7-reasons-some-people-actually-feel-better-and-happier-during-the-pandemic/