VLOGA STARŠEV V OBDOBJU NAJSTNIŠTVA
Edinstvenost otrokovih možganov in okolje, v katerem se otrok razvija, vplivata na to, kako se bodo njegovi možgani razvili, kdo in kaj bo otrok postal; predvsem pa, kako bo deloval, razmišljal, čutil, doživljal sebe, ljudi in svet okrog sebe. Starši imajo pomembno vlogo v otrokovem življenju tudi v turbulentnem obdobju najstništva. Kako vodijo, usmerjajo otroka, se odzivajo na njegova dejanja, je in bo pomembno za zdrav razvoj njegovih možganov, ki so v »gradnji« in zaradi tega tudi dovzetnejši za viharno obdobje.
Starši lahko v najstniškem obdobju:
- pomagajo otroku skrbeti za telo;
- pomagajo razvijati miselne in čustvene sposobnosti;
- spodbujajo pozitivno vedenje.
1. Skrb za telo: hrana, telesna dejavnost, spanje.
Telo v najstniškem obdobju doživlja velike spremembe, zato je skrb za telo velikega pomena. Telo potrebuje zdravo in raznoliko prehrano, v kateri naj bo čim manj umetnih snovi in sladkorja. Poleg prehrane in telesne aktivnosti je spanje bistvenega pomena za zdrav razvoj najstnikovih možganov, ki povprečno potrebujejo 9 ur nočnega spanja. Veliko staršev predvideva, da njihov odraščajoči otrok potrebuje manj spanja, ker je lahko dalj časa buden, a žal ni tako. V tem obdobju se spreminja vzorec spanja, ker možgani proizvajajo melatonin tudi čez dan. Najstniki so lahko zaradi tega podnevi utrujeni, ponoči dalj časa budni, zjutraj pa imajo težave z vstajanjem.
Omogočite otroku, da dobi dovolj spanja in da ima ustaljen ritem spanja. Zagotovite otroku udobno in tiho spalno okolje, v katerem je tema brez prisotnosti tabličnih računalnikov, televizije, pametnega telefona ipd. Te naprave možgane pred spanjem zelo aktivirajo in onemogočajo kakovosten spanec.
2. Pomoč pri razvijanju miselnih in čustvenih sposobnosti.
Rast in razvoj možganov v teh letih pomeni, da bo otrok začel:
- razmišljati bolj logično;
- razmišljati bolj abstraktno in široko – stvari ne bodo več črno-bele;
- dajati več pomena drugim;
- reševati bolj zapletene probleme na logični način in videti probleme z različnih vidikov;
- se odzivati na čustvena stanja drugih ljudi;
- ustvarjati boljše perspektive glede prihodnosti.
Otroku lahko pomagate pri razvijanju mišljenja na različne načine:
- Pomagate otroku pri prepoznavanju, obvladovanju in izražanju različnih čustev. Številnim najstnikom so pri tem v pomoč glasba, šport, igra, umetniško ustvarjanje. Pogovarjajte se z otrokom o tem, kar doživlja.
- Spodbujate empatijo. Govorite o čustvih – otrokovih, svojih, čustvih drugih ljudi; otroku pokažete, da lahko drugi ljudje drugače zaznavajo, doživljajo, imajo drugačen pogled.
- Se pogovarjate z otrokom o njegovih odločitvah in posledicah dejanj. Se zanimate za otrokove namene, raziskujete z njimi potencialne posledice, jim omogočite, da sami pretehtajo pozitivne in negativne posledice svojih/lastnih dejanj.
- Ostanete povezani s svojim otrokom: se zanimate za njegove dejavnosti, počutje, prijatelje, s katerimi se druži. Ste dostopni. Povezanost z otrokom vam omogoča, da spoznavate otroka, kako se sooča s stresnimi situacijami in vam hkrati omogoča, da ga prestrežete, če ubira stranpoti.
- Se pogovarjate z otrokom o njegovih razvijajočih se možganih. Informacije jim bodo pomagale procesirati občutja, poleg tega pa bodo začeli skrbeti za svoje možgane.
3. Spodbujanje pozitivnega vedenja.
Ko se možgani razvijajo otrok:
- lahko veliko tvega ali izbira dejavnosti, ki so adrenalinske, tvegane;
- je bolj čustven in intenzivneje doživlja čustva;
- je impulziven pri odločanju, impulzivno reagira;
Starši lahko pomagate spodbujati dobro vedenje in krepiti pozitivne možganske povezave tako, da:
- Določite pravila in odgovornosti v družini. Otrok potrebuje strukturo, pravila in mora imeti tudi dolžnosti. Čeprav najstniki niso vedno navdušeni nad sodelovanjem in prispevanjem svojega dela v vsakodnevno družinsko življenje, morajo imeti svoji starosti primerne zadolžitve, s katerimi prispevajo v skupno življenje. Opravljanje in sodelovanje pri nalogah, obveznostih jim daje občutek potrditve, občutek, da zmorejo.
- Postavite meje in ustvarjajte priložnosti za pogajanje o mejah. Otroci potrebujejo vodenje in meje. Meje omogočajo varnost, pogajanja o mejah in upoštevanje mej, pa razvijanje odgovornosti. Starši, ki svojim otrokom ne postavijo mej in jim ne omogočijo zadolžitev, v katerih otroci razvijajo svoje potenciale in prispevajo k skupnemu dobremu, otroke oropajo, da bi ugotovili, kaj vse znajo in zmorejo!
- Pustite otrokom, da zdravo tvegajo. Nove in različne izkušnje pomagajo otrokom razvijati identiteto, raziskovati, kaj in kako odrasli počnejo, ter razvijati samostojnost.
- Pohvalite otroka in ga nagradite, če opravi svoje obveznosti. Nagrada naj ne bo denar, ampak tisto, kar otrok rad počne.
- Bodite pozitivni vzor. Ne morete od otroka pričakovati doslednosti, če vi niste dosledni. Vaše vedenje kaže otroku, kakšno vedenje pričakujete od njega.
Vsak najstnik je enkraten in vsak gre skozi najstniško obdobje na svoj enkraten način. Svojega otroka najbolje poznate starši, zato je dobro zaupati svoji intuiciji pri podpiranju otroka v tem zanj viharnem in stresnem obdobju. Otrok potrebuje pozornost, skrb, hkrati pa tudi zadolžitve, odgovornosti, meje. Le tako se bo lahko varno razvijal v zdravo in samostojno odraslo osebo.
Če pride do situacij, v katerih se ne znajdete najbolje, ni nič sramotnega prositi za pomoč prijatelje, družinske člane in tudi poiskati strokovno pomoč, če ste zaskrbljeni zaradi otrokovega vedenja, razmišljanja, doživljanja in izražanja čustev.
dr. Klaudija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka
